Delitev premoženja
Delitev premoženja med zakoncema ter delitev premoženja med drugimi solastniki poteka praviloma na dva načina, bodisi sporazumno ali preko sodišča.
Vsebina je temeljno urejena v Stvarnopravnem zakoniku, posamezne določbe pa so raztresene tudi po drugih delih zakonodaje.
Sporazumna delitev premoženja
Sporazumna delitev premoženja obsega sklenitev pogodbe, s katero solastniki sami določijo, komu pripada določen del premoženja. Dogovorijo se lahko tudi za plačilo morebitne razlike v denarju ali za zamenjavo nepremičnin. Pri dogovarjanju ni veliko omejitev, lahko pa nastanejo obveznosti plačila davka.
Odvetnik za delitev premoženja pri sporazumni delitvi pomaga predvsem s svetovanjem ter pripravo dokumentacije. Pogodba o delitvi premoženja mora zagotoviti, da vsak izmed solastnikov prejme tisto, kar je bilo dogovorjeno.
Če solastniki to želijo, najbolj vešči odvetniki prevzamejo tudi vlogo mediatorja. V tej vlogi poizkušamo solastnikom pomagati k takemu dogovoru, ki zadovolji interese vseh solastnikov.
Sodna delitev premoženja
Če se solastniki o delitvi kljub vsemu ne morejo sporazumeti, lahko vsak solastnik predlaga delitev premoženja v sodnem postopku. Sodišče premoženje praviloma razdeli tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.
Če delitev stvari tako, da bi vsak solastnik dobil svoj delež ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda, kupnina pa razdeli sorazmerno s solastniškimi deleži.
Če med solastniki ni soglasja, kakšen je sploh delež vsakega izmed njih, o tem sodišče odloči v ločenem postopku. Tožba za ugotovitev solastniškega deleža je prvi korak takega postopka. Z njo dober odvetnik v korist svoje stranke pojasni, kolikšen je njen dejanski solastniški delež in zakaj bi moral biti morda večji, kot je naveden v uradnih evidencah.
Pogosto se zgodi, da solastnik predlaga, naj namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu. Če sodišče takemu predlogu ugodi, določi tudi potrebni znesek izplačila, pri čemer si pomaga s sodnimi cenilci.
Če prevzem celotne stvari predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.
Pri delitvi premoženja sodišče zasleduje tudi socialno funkcijo lastnine. To tistemu solastniku, kateremu bi delitev v danem trenutku povzročila veliko nevšečnosti omogoča, da sodišču predlaga, naj se delitev za določeno obdobje odloži.
Za konec
Ta prispevek temelji na pravni ureditvi, kot obstaja v času njegovega nastanka. Če je prišlo od tedaj do spremembe zakonodaje ali sodne prakse, prispevek morda temu ni prilagojen. Prispevek ni nadomestilo za strokovno pravno svetovanje in ni namenjen reševanju konkretnih primerov.
Za obravnavo konkretnega vprašanja, nas lahko kontaktirate na tej povezavi.