Disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca
Disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca je postopek, v katerem se ugotavlja disciplinska odgovornost javnega uslužbenca. Zakonodaja na tem področju je precej razpršena, zato je za zakonito izvedbo disciplinskega postopka potrebno dobro poznavanje vse relevantne zakonodaje ter hkrati tudi sodne prakse.
Disciplinske kršitve se delijo na lažje in težje. Od pravilne uvrstitve v eno izmed teh dveh kategorij je odvisen celoten disciplinski postopek.
Disciplinska odgovornost javnega uslužbenca
Disciplinska odgovornost javnega uslužbenca je primarno urejena z določili Zakona o javnih uslužbencih. Ta se še vedno uporablja tudi nekaterih v delih, za katere je sicer Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (ZJU-B) že pred poldrugim desetletjem določil, da se razveljavijo.
Uvedba disciplinskega postopka
Pred uvedbo disciplinskega postopka je potrebno najprej preveriti, ali je že nastopilo zastaranje vodenja disciplinskega postopka. Poleg subjektivnih in objektivnih rokov za zastaranje je pomembno pravilno opredeliti tudi začetek teka zastaranja disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek uvede predstojnik na lastno pobudo ali na pobudo drugih upravičenih predlagateljev. Zakon o javnih uslužbencih določa, kakšne akte mora predstojnik v ta namen sprejeti ter koga vse mora o uvedbi disciplinskega postopka obvestiti. Če pride v tem delu do kršitev, je lahko celoten postopek, s tem pa tudi njegov rezultat nezakonit.
Obravnava
Disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca vključuje praviloma tudi obravnavo. Na obravnavi ima javni uslužbenec pravico do zagovora, vendar pa glede na pomen disciplinskega postopka svetujemo, da javnega uslužbenca zagovarja odvetnik.
Vodenje postopka je drugačno, kot so ga po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku običajno vajeni delodajalci v javnem sektorju. Bistvena razlika je v tem, da je pri vabljenju, vročanju in izvedbi obravnave ter pripravi zapisnika potrebno ravnati skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku. Zato je dobro, da tako delavcu kot delodajalcu v disciplinskem postopku pomaga dober odvetnik.
Suspenz javnega uslužbenca
Če obstajajo za to upravičeni razlogi, lahko delodajalec javnega uslužbenca za čas disciplinskega postopka začasno odstrani z dela tako, da mu bodisi omeji pooblastila, ga začasno premesti na drugo delovno mesto ali pa mu v celoti prepove opravljanje dela.
Disciplinski ukrep
Izbira disciplinskega ukrepa je odvisna od stopnje odgovornosti javnega uslužbenca, njegove krivde, teže nastalih posledic ter subjektivnih in objektivnih okoliščin, v katerih je bila disciplinska kršitev storjena.
Disciplinski ukrep mora biti izrečen z ustreznim aktom, potrebno pa je tudi poznavanje, kdaj sklep postane izvršljiv.
Pritožbeni postopek
Akt o izrečenem ukrepu mora vsebovati ustrezen pravni pouk. Za javne uslužbence namreč velja pravilo dvostopenjskega odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev. O pritožbah odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije.
Možni zapleti pri disciplinski odgovornosti javnega uslužbenca
Zaradi vseh možnih zapletov svetujemo, da se za pravilno izvedbo disciplinskega postopka obrnete na odvetnika za delovno pravo, ki se spozna na posebnosti delovnega prava v javnem sektorju. Zaradi razpršene zakonodaje na tem področju v praksi prihaja do zapletov, ki lahko privedejo do kršitve pravic javnega uslužbenca ali do neuspešno izvedenih postopkov. Dober odvetnik vam bo svetoval glede disciplinskega postopka od trenutka zaznave kršitve pa vse do izvršljivosti disciplinskega ukrepa.
Ta prispevek temelji na pravni ureditvi, kot obstaja v času njegovega nastanka. Če je prišlo od tedaj do spremembe zakonodaje ali sodne prakse, prispevek morda temu ni prilagojen. Prispevek ni nadomestilo za strokovno pravno svetovanje in ni namenjen reševanju konkretnih primerov.
Za obravnavo konkretnega vprašanja, nas lahko kontaktirate na tej povezavi.