Izvršba na plačo
Izvršba na plačo je eno izmed izvršilnih sredstev v postopku izvršbe. Pri poplačilu dolgov je potrebno upoštevati, da mora dolžniku po rubežu ostati dovolj sredstev za preživetje. Če dolžnik preživlja družinske člane (vzdrževani družinski člani) ali druge osebe skladno z zakonom, pa mu mora ostati še višji znesek.
Izvršilni postopek je urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Zakon med drugim določa postopek izvršbe na plačo ter omejitev izvršbe na plačo, torej koliko denarja mora kljub izvršbi priti na dolžnikov račun.
Omejitev izvršbe – izvršba na plačo in vzdrževani družinski člani
Zakon določa, da je mogoče na dolžnikov dohodek iz delovnega razmerja za poplačilo denarne terjatve poseči do dveh tretjin prejemkov. Vendar pa mora pri tem dolžniku ostati najmanj znesek v višini 76% bruto minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mora dolžniku ostati še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik.
Omejitev izvršbe – izvršba na plačo in preživnina
Če izvira neplačana terjatev iz naslova zakonite preživnine, je mogoče na dohodek iz delovnega razmerja poseči do dveh tretjin prejemkov. Vendar pa mora pri tem dolžniku ostati najmanj znesek v višini 50% minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mora dolžniku ostati še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik.
Izvršbe zaradi neplačane preživnine imajo prednost pred ostalimi izvršbami.
Kako uveljavljati omejitev izvršbe
Zakon to tematiko sicer dobro ureja, v praksi pa imajo dolžniki v izvršbi s tem nemalo težav. Ena izmed pogostih težav je, da niti upnik, niti sodišče ne preverjajo, ali je dolžnik dolžan vzdrževati družinske člane.
Dolžnik mora na dejstvo, da je dolžan vzdrževati družinske člane, opozoriti sam in tako poskrbeti za upoštevanje omejitve rubeža. Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi. Kadar to ni mogoče, uveljavlja omejitve pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Svetujemo, da pri obrambi dolžnikovega premoženja v izvršilnem postopku pomaga in svetuje dober odvetnik za izvršilno pravo. Poleg tu omenjenih vprašanj se v postopku odpira še vrsta drugih pomembnih vprašanj, ki lahko vplivajo na končni izid postopka.
Ta prispevek temelji na pravni ureditvi, kot obstaja v času njegovega nastanka. Če je prišlo od tedaj do spremembe zakonodaje ali sodne prakse, prispevek morda temu ni prilagojen. Prispevek ni nadomestilo za strokovno pravno svetovanje in ni namenjen reševanju konkretnih primerov.
Za obravnavo konkretnega vprašanja, nas lahko kontaktirate na tej povezavi.