Kaj storiti, ko se po opravljenem nakupu kolesa, prikolice, telefona ali drugega blaga na vratih pojavi policija in kupljeno stvar zaseže, ker obstaja sum, da je bila ukradena? Kako ravnati, ko se zgodi nakup ukradene stvari?
Če je jasno, da prodajalec ni bil lastnik stvari in je ni imel pravice prodati ter obenem pogoji, pod katerimi bi kupec kljub temu postal lastnik niso izpolnjeni, je potrebno uveljavljati ničnost pogodbe. Če je pogodba nična, lahko kupec od prodajalca zahteva vračilo plačane kupnine, skupaj za zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri tem je lahko kupcu v pomoč dober odvetnik, saj je v veliki večini primerov zaradi nepoštenosti prodajalca, potrebno vložiti tožbo za vračilo plačila.
Če še ni dokončno ugotovljeno, da prodajalec ni imel pravice stvari prodati, potem lahko kupec na podlagi dejstva, da je bila kupljena stvar zasežena, uveljavlja pravice, kot jih ima iz naslova pravnih napak na kupljeni stvari. Kupec je prodajalca v takem primeru dolžan obvestiti o dejstvu, da je policija kupljeno stvar zasegla ter ga pozvati, naj to pravno napako na stvari odpravi. To prodajalec stori tako, da bodisi doseže prenehanje zasega ali pa kupcu izroči drugo enako stvar brez napake. Sodna praksa namreč zastopa stališče, da je začasen zaseg kupljene stvari pravna napaka na stvari, saj je kupec moten pri izvrševanju svoje pravice, da stvar uporablja in z njo razpolaga. Če prodajalec v razumnem roku svoje obveznosti ne izpolni, lahko kupec uveljavlja odstop od pogodbe ter od prodajalca zahteva vračilo plačila, skupaj za zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri tem je lahko kupcu v pomoč dober odvetnik, saj je v veliki večini primerov, zaradi nepoštenosti prodajalca, vračilo kupnine zahtevati s tožbo.
Vsekakor svetujemo, da kadar je to mogoče, pred nakupom stvari preverite njeno lastništvo ter morebitne obremenitve, kot so obstoj zastavnih pravic ali drugih bremen. Svetujemo, da vam pri reševanju tovrstnih težav pomaga in svetuje dober odvetnik, saj se poleg tu omenjenih vprašanj v postopku odpira še vrsta drugih pomembnih vprašanj, ki lahko vplivajo na končni izid postopka.
Ta prispevek temelji na pravni ureditvi, kot obstaja v času njegovega nastanka. Če je prišlo od tedaj do spremembe zakonodaje ali sodne prakse, prispevek morda ni več skladen s trenutno veljavno ureditvijo. Prispevek ni nadomestilo za strokovno pravno svetovanje in ni namenjen reševanju konkretnih primerov, zato ne odgovarjamo za posledice ravnanj, ki bi bila utemeljena na v tem prispevku predstavljenih stališčih avtorja.