![Ugovor zoper sklep o izvršbi](https://jurjevcic.si/wp-content/uploads/2021/11/Ugovor-zoper-sklep-o-izvršbi-791x1024.jpg)
![Ugovor zoper sklep o izvršbi](https://jurjevcic.si/wp-content/uploads/2021/11/Ugovor-zoper-sklep-o-izvršbi-791x1024.jpg)
Ugovor zoper sklep o izvršbi
Ugovor zoper sklep o izvršbi je pravno sredstvo, s katerim se domnevni dolžnik brani pred upnikovim zahtevkom. Vložiti ga je potrebno kadar obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Zlasti, če upnik zahteva preveč, ali če je dolžnik svoj dolg že poravnal.
Ugovor zoper sklep o izvršbi je urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Njegove posledice, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ureja tudi v Zakonu o pravdnem postopku. Za uspešno obrambo dolžnika je zato potrebno dobro poznanti oba zakona. Za vsebinsko presojo obveznosti je pomemben tudi Obligacijski zakonik.
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi je posebno pomemben v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ugovor se v teh postopkih pogosto nanaša na sam obstoj terjatve. Te upniku do tedaj še ni bilo potrebno dokazati. Upnik bo moral šele po ugovoru dokazati, da mu dolžnik res kaj dolguje, dolžnik pa bo imel šele tedaj možnost vsebinske obrambe pred zahtevkom.
Dolžnik lahko z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine prepreči nadaljevanje izvršbe. Z vložitivjo ugovora lahko doseže, da bo sodišče o domnevni terjatvi odločalo v pravdnem postopku.
Sodišče mora na podlagi ustreznega ugovora zoper sklep o izvršbi prisluhniti dolžnikovim trditvam. Vsebinsko mora presoditi, ali dolžnikove trditve držijo ter ali dolžnik res dolguje terjani znesek. V taki presoji se lahko izkaže, da dolžnik sploh ničesar ne dolguje ali pa da nemara kaj dolguje, a da upnik terja preveč.
Ker so stroški ugovora zoper sklep o izvršbi nizki, se ga lahko dolžnik posluži tudi kot sredstvo za zavlačevanje. Pogosto se ga lahko uporabi tudi kot vzvod za pogajanja. Prekinitev postopka ter vedenje, da bo moral upnik svojo terjatev podpreti z dokazi, upnike nemalokrat spodbudi k nudenju popustov ali odpustkov za čimprejšnje delno plačilo.
Kadar dolžnik terja preveč ali pa nekaj, kar domnevni dolžnik sploh ne dolguje, je vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi nujna. Če dolžnik v takem primeru ugovora ne vloži, bo sodišče sledilo le upniku ter ob nepoznavanju pomembnih okoliščin izterjalo več, kot znaša dejanski dolg.
Obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. Obrazloženost ugovora je pravni standard, ki mu je nujno zadostiti, da bo ugovor dosegel svoj namen. Temeljno pa velja, da mora dolžnik v ugovoru pojasniti zakaj meni, da ne dolguje, za svoje trditve pa predložiti tudi dokaze. Če dolžnik ne navede pravno relevantnih dejstvev, temveč npr. zgolj svoje videnje, bo sodiše presodilo, da je ugovor neutemeljen ter ga bo zato zavrnilo.
Prav tako je pomembno, da je ugovor pravočasen. Če ugovor ni obrazložen, ga bo sodišče zavrnilo. Če pa je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine prepozen, ga bo sodišče zavrglo.
Povračilo stroškov
Če domnevni dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uspe, nato pa uspešno izpodbije tudi upnikov zahtevek za plačilo, je upravičen zahtevati, da mu upnik povrne stroške postopka, kot jih odmeri sodišče.
Koliko in katere stroške bo sodišče priznalo v povračilo, je odvisno tudi od tega, ali dolžnika zastopa odvetnik.
Če je dolžnik ugovor pripravil in vložil sam, kljub trudu ne bo upravičen do povračila stroškov za svoje delo. Kadar pa ugovor pripravi odvetnik, bo sodišče dolžniku priznalo pravico do povračila stroškov, kot jih določa Odvetniška tarifa.
Nadaljevanje postopka po uspešnem ugovoru
Vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predstavlja zaključka postopka. Gre za prvi korak, usmerjen k dolžnikovi obrambi. Ker sodišče v nadaljevanju presoja utemeljenost upnikovega zahtevka, je dobro, da dolžniku pri tem svetuje dober odvetnik za izvršbo oz. dober odvetnik za tožbe.
Dober odvetnik bo znal dolžniku svetovati ter ga zastopati, pri tem pa storiti vse potrebno za zaščito njegovih interesov.
Ta prispevek temelji na pravni ureditvi, kot obstaja v času njegovega nastanka. Če je prišlo od tedaj do spremembe zakonodaje ali sodne prakse, prispevek morda temu ni prilagojen. Prispevek ni nadomestilo za strokovno pravno svetovanje in ni namenjen reševanju konkretnih primerov.
Za obravnavo konkretnega vprašanja, nas lahko kontaktirate na tej povezavi.